Ko rečeš, da si na low-carb prehrani, se velikokrat zgodi, da nekdo v istem hipu zavije z očmi in reče:

“A zdaj pa nič več kruha? Se odpoveduješ sadju? Ogljikovi hidrati so vendar osnovno gorivo!”

Ne, ne in še enkrat – ne.

Low-carb ne pomeni “no-carb”. Ne pomeni ekstremne diete brez sadja, brez vlaknin in brez energije.

Pomeni pa zavestno uporabo ogljikovih hidratov v trenutkih, ko jih tvoje telo dejansko potrebuje – ne vsakih 2 ur s kavico in piškotom.

Torej… kaj je low-carb?

Low-carb (nizek vnos ogljikovih hidratov) pomeni:

• da dnevno zaužiješ manj OH kot povprečna zahodna dieta (kar je pogosto 250–400 g na dan),
• pogosto pod 100 g OH na dan, včasih še manj (npr. 50 g),
• da glavnino tvoje energije prispevajo maščobe in beljakovine,
• da ne vnašaš OH tam, kjer niso potrebni – npr. med sedenjem, pred spanjem, ali za “potešit dolgčas”.

Kdaj pa OH so smiselni?

To je ključno vprašanje – in odgovor ti bo spremenil pogled na prehrano:

OH niso sovražnik. So orodje. In vsako orodje ima svoj pravi trenutek.

• Ko greš na dolg pohod.
• Ko imaš visoko intenzivni trening.
• Ko si zjutraj po nočnem postenju fizično aktiven.
• Ko si dan prej treniral in je tvoj glikogen prazen.

Takrat tvoje telo vabi ogljikove hidrate – ker jih bo:

• takoj porabil za gorivo,
• shranil v mišice (ne v maščobne zaloge),
• ob njihovi pomoči hitreje obnovil energijo.

In v takšnem kontekstu – ni strahu pred dvigom glukoze. Ker tvoje telo ve, kaj počne.

Ko pa jih ne potrebuješ?

• Ko sediš na kavču in gledaš Netflix.
• Ko je tvoja edina fizična aktivnost hoja od parkirišča do pisarne.
• Ko si že pojedel 3 obroke in še vedno “nisi sit”.

Takrat ogljikovi hidrati delajo škodo.

Ker jih tvoje mišice ne potrebujejo, jih telo:

• shrani kot maščobo,
• povzroči dvig krvnega sladkorja,
• in posledično – inzulinski odgovor, ki vodi v utrujenost, lakoto in kasneje hipoglikemijo.

Periodizacija ogljikovih hidratov = ključ

Profesionalni športniki to počnejo ves čas. In ti lahko tudi.

• Na dneve visoke aktivnosti – več OH.
• Na dneve počitka – manj ali skoraj nič OH.
• Na jutranje aktivnosti – majhen obrok, ali nič, če si že prilagojen.
• Po treningu – pametni OH za obnovo glikogena.

S tem se:

• optimizira občutljivost na inzulin,
• stabilizira krvni sladkor,
• izgublja odvečna maščoba, ne mišice,
• telo pa se nauči, kako kuriti maščobo kot primarni vir energije.

Osebno?

Tudi sam (Žiga) sem že dolga leta na “low-carb with purpose” režimu.

Telo mi je hvaležno, ker se počutim stabilno, brez ekstremov. In kar je najlepše?

Ko vem, da grem na 3-urni trail tek, brez slabe vesti pojem suho banano ali nekaj ovsenih kosmičev – ker to moje telo takrat zna uporabiti.

Zaključek: Low-carb = strategija, ne odrekanje

Največja zmota današnjega časa je ta, da moramo ves čas nekaj “prigrizovati”.

Ko se naučimo uporabljati ogljikove hidrate kot orodje, ne kot tolažbo, naredimo največ za svoje zdravje – in krvni sladkor.

Ne gre za ekstrem. Gre za pamet.

Ne gre za odrekanje. Gre za časovno usklajen vnos.

Ne gre za strah pred OH. Gre za zavedanje, kdaj jih telo res rabi.